Iz kataloga:

“ŠESTI GENIUS LOCI LERA 

Piran, mesto z bogato tradicijo umetnosti, že častitljivih 45 let gosti eno najstarejših množičnih in priljubljenih likovnih manifestacij tekmovalnega značaja, to je Mednarodni slikarski ex-tempore Piran, ki se mu je v zadnjem desetletju pridružil še Mednarodni ex-tempore keramike in številne spremljajoče kulturne prireditve. V letu 2004 smo ga vsebinsko nadgradili še z umetniškim projektom, ki je s svojim vsebinskim konceptom že v prvi produkciji izzval zanimanje stroke in najširše javnosti. Direktor podjetja SOLINE Pridelava soli, g. Alojz Jurjec, je namreč takrat dal pobudo, da Obalne galerije Piran organiziramo kulturni dogodek kot obeležitev njihove pomembne - stote obletnice podržavljanja Piranskih solin in začetka takratne obnove. Odtlej   se je v šestih letih na tehtno premišljeno povabilo na enotedensko delavnico, ki je vedno potekala v poznem poletju v Krajinskem parku Sečoveljske soline na Leri, družilo in ustvarjalo že sedemindvajset uveljavljenih, tudi mednarodno priznanih slikarjev, kiparjev, fotografov, videastov, režiserjev, cineastka, pesnik, arhitekt, novinar in oblikovalec, nastala je plejada izjemnih likovnih in drugih del, ki jim je skupna rdeča nit genius loci Sečoveljskih solin. Vsako leto so bila le-ta predstavljena na razstavi na Leri, dogajanje v času delavnice pa ostaja dokumentirano v katalogu. Genius loci Lera tako ostaja edina kreativna delavnica - znotraj sicer številnih likovnih kolonij v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in Avstriji, kjer vsako leto ob slikarjih, kiparjih in fotografu ustvarjajo še videast ali režiser in literat, arhitekt, novinar in oblikovalec. 

Ta razširjeni izbor povabljenih udeležencev je seveda pogojen z vsebinskim konceptom projekta: Genius loci Lera je sicer predpisana tema, a je v svojem diapazonom izjemno široka, mnogopomenska in nikoli dokončno raziskana. S svojo bitjo ostaja že od nekdaj navdih vsem  ustvarjalcem in izziv raziskovalcem najrazličnejših strok. Identiteta in entiteta Sečoveljskih solin, sicer v javnosti že prepoznavne s svojim naravnim, civilizacijskim, gospodarskim in turističnim potencialom, sta vsako leto znova dajala udeležencem izjemno močan impulz raziskovanja, odkrivanja, doživljanja in občutenja danosti in energij, tistih konkretnih znanih in skrivnostno neotipljivih, a vedno vabljivih. Vse to je narekovalo odločitev, da likovni projekt Genius loci Lera vsebinsko nadgradimo tako, da presega prvotni koncept zgolj umetniškega ustvarjanja. Postopoma smo mu dodajali še poglobljeno, a tudi edukativno predstavljanje najrazličnejših področij: ekonomskega, promocijskega, ekološkega, zdravilskega, kulinaričnega, enološkega in drugih. Genius loci solin je bil vsa leta s vso svojo prabitno biotsko pestrostjo, stoletno tradicijo v pridobivanju soli in drugih solnih produktov ter vizijo prihodnosti, z dediščino trdega dela človekovih rok in njegovega uma, s svojimi materialnimi in duhovnimi danostmi poseben spiritus movens za snovanja: na slikarskih podlagah, v trodimenzionalnih kiparskih formah, v fotografijah, v video-filmskih zapisih, v poeziji in izobraževalno zapisanih člankih. 

Predstavljena šesta edicija Genius loci Lera ponovno izkazuje  sinergično sodelovanje galerijske ustanove in gospodarstva, torej Obalnih galerij Piran, podjetja SOLINE Pridelava soli in družbe Mobitel, katerim so se leta 2008 kot medijski pokrovitelj pridružile Primorske novice. Na lanskoletni delavnici so ustvarjali sledeči povabljeni udeleženci: novinar Sašo Dravinec iz Kopra, slikar in kipar Tone Lapajne iz Ljubljane, pesnik Tone Pavček, Dolenjec, ki živi med Ljubljano in Sečo, fotograf Jaka Jeraša iz Kopra, prvič pa so se s konkretnim ambientom Lere ustvarjalno soočili filmski ustvarjalec Zoran Hochstätter, Mariborčan, ki živi med Ljubljano in ZDA, ter slikar Andraž Šalamun in oblikovalec Vojko Tominc iz Kopra. Naša skupna namera je bila še, da bi k konstruktivnemu sodelovanju privabili ustanove, podjetja in posameznike različnih poklicev iz lokalnega in nacionalnega prostora, ki se zavedajo neprecenljivega pomena in vrednot Sečoveljskih solin. Rezultat je revija Artsol kot pomembna vsebinska in promocijska novost projekta Genius loci Lera 2009.        

ZORAN HOCHSTÄTTER, filmski ustvarjalec z obširnim opusom s področja filma in fotografije, je delovno razpet med Slovenijo in ZDA. Prihaja iz znane mariborske družine fotografov Hochstätter in se je v študentskih letih kot fotograf že soočil z Istro. Tokrat, kot prekaljeni in izkušeni vsestranski filmski ustvarjalec ter svetovljan pa je lastna pronicljiva videnja in doživetja spiritusa agensa solin zabeležil in interpretiral v konceptualno zastavljenem projektu: na filmskem traku in s tremi objekti, ki jih je pomenljivo poimenoval Solne vile – „Solnice“ ter z zapisanim razmišljanjem, objavljenim tudi v pričujočem katalogu. 

JAKA JERAŠA, soavtor omenjene revije Artsol in seveda avtor vseh objavljenih fotografij v katalogu,  je eden redkih slovenskih fotografov, ki Piranske soline permanentno fotografira že več kot četrt stoletja. Kot udeleženec Genius loci Lera 2007 je ustvaril v javnosti zelo odziven opus del na temo solin iz ptičje perspetkive, predstavljen na več osebnih razstavah, tokrat pa nas ponovno preseneti s fotografijami, realiziranimi v času lanskoletne delavnice. Tokrat je Lera upodobljena v navidezno črno-belih posnetkih in ponovno z izjemnim avtorjevim subtilnim odnosom do detajlov in pokrajine kot celote. Arhetipiko naravne in urbane ureditve z vodnimi površinami in njihovimi zamejitvami v posebnih svetlobnih atmosferah na avtentičen način beleži še fotografovo dojemanje civilizacijske dediščine, ki podaja roko sedanjosti. 

Doživljanje in čutenje mikroklimatskih in naravnih specifik, raziskovanje solinskega blata in seveda soli, ki so jo solinarji poželi na bližnjih poljih, pa istrskih zemelj, skratka vseh materialov s kopnega in morja, ki so edinstveni za ta ambient, so bili že šesto leto kreativni navdih TONETU LAPAJNETU. Impozantna platna so napolnjena z rjavimi in belimi ploskvami: v te naravne in materialno občutene strukture solinskih zemelj in snežno »belega zlata« se ugrezajo linije, upodobljene z odločno avtorjevo kretnjo. Navpičnice in prečnice nadgradijo sicer že prepoznavno avtorjevo intimno meditativno interpretacijo z novo zgodbo, seveda skladno s konkretnim trenutkom v konkretnem prostoru ter s skrajno subjektivnemu videnju in čutenju. 

TONETU PAVČKU, tudi stalnemu udeležencu in zvestemu obiskovalcu Lere, mu jutranji sprehodi po Leri - v tišini, miru, kar kontemplativni spokojnosti, katero občasno zmotijo samo ptice in s svojim oglašanjem dopolnjujejo harmonični ritem šumenja morskih valov in vetrov – pomenijo ustvarjalni ritual. Sicer že obsežen literarni opus na temo solin je obogaten s pesniškim triptihom Tri s solin. Pesmi Zgodovina, Slanuše in Božji počitek v pretanjeni »pavčkovsko« hudomušni maniri ostajajo kot enkraten pomnik in spomenik preteklosti in sedanjosti, vsem rodovom solinarjev, specifičnim habitatnim tipom, torej genius loci Sečoveljskih solin v najširšem pomenu. 

Materialne in duhovne danosti, dediščina, naravna umeščenost med polotoka Sečo in Savudrijo ter posebne svetlobe, tople in sončne, v katerih se zabrisujejo meje med zemeljskim in kozmičnim, med minljivim in večnim, med znanim tostranskim in tistim nepoznanim, a skrivnostno privlačnim so v skrajno sublimirani slikarski govorici opredmetena na veličastnih platnih ANDRAŽA ŠALAMUNA. Kot da bi podoživljali dražestne sončne zahode na neskončnih morskih obzorjih, ki se spajajo z nebom ali zemljo, kljubujejo vsemu in so tu. Iz njih dihajo posebna prabitna lepota in atmosfera, poseben ágens: svet, ki neprestano propada, se hkrati rojeva, obnavlja in živi v vsej svoji polnosti. Kot celota pa ostaja neuničljiv in je večen v svoji elementarni lepoti in obstojnosti.

Novinar SAŠO DRAVINEC je junija 2009 na otvoritvi razstave Genius loci Lera 2008 podal javno pobudo za umestitev Sečoveljskih solin na seznam UNESCA ter je tudi pobudnik ideje za izdajo in soavtor revije Artsol. V sodelovanju z oblikovalcem VOJKOTOM TOMINCEM in fotografom JAKO JERAŠA naj bi «opozorili na vrzel v periodiki, ki obravnava sredozemsko Slovenijo. Z zgodbami o neponovljivosti in enkratnosti krajev, življenja in dela ljudi, posebnosti ter izjemnosti bi po našem prepričanju nekaj krat letno lahko utrjevali pripadnost svoji deželi, obenem pa goste opozarjali na njene odstrnjene pripovedi iz nje. Prva številka, ki bo posebej naslonjena na solinske zgodbe, je enkraten projekt, uprt v prihodnost kot izziv mogočemu izdajatelju in drugim deležnikom, da si sredozemska Slovenija zasluži tudi tovrstno publikacijo, v kateri se združuje novinarsko, oblikovalsko in fotografsko delo."

 

Nives Marvin

»Povezanost družbe Mobitel z okoljem je eno od naših temeljnih vodil delovanja. Skrbno negovanje in tkanje vezi je vključeno v naša prizadevanja, v naše razumevanje soodvisnega razvoja. Vsakodnevno stremimo k boljšemu jutri in z odgovornim odnosom uresničujemo smisel trajnostnega razvoja, pa naj gre pri tem za skrb za naravo, ohranjanje njenih lepot, negovanje kulturne dediščine ali pa spodbujanje kulturnikov in umetnikov, da s svojo ustvarjalnostjo presežejo ustaljene forme in v nas obudijo hrepenenje, skrite želje. 

Tudi zato v družbi Mobitel že vrsto let skrbimo za Krajinski park Sečoveljske soline – naravni habitat, kjer se v flori in favni prepleta neponovljiva igrivost narave, kjer si preteklost in sedanjost podajata roko. Prizadevamo si za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ki jo predstavlja ta slovenski naravni biser. Veseli smo, da smo v solinah uspeli oživeti tradicionalno pridelavo kakovostne soli, ki je ravno zaradi neoporečne pridelave poznana in cenjena po celem svetu. Pri tem ste nam v pomoč obiskovalci, ki razumete naša prizadevanja in pomen ohranitve tega izjemnega habitata, ki plemeniti biotsko raznolikost Slovenije.

S ponosom se oziramo nazaj na izpeljane projekte, ki nam dajejo zagon, da storimo korak naprej, korak za nadaljnji razvoj in ohranitev Sečoveljskih solin. Da v svojih prizadevanjih nismo osamljeni, pa kaže tudi koncept Genius loci Lera. V njem se dežela soli prelevi v multimedijski eksperiment, ki draži občutke, navdihuje in prebuja ustvarjalnosti umetnikov in kulturnikov. Ujeti čarobnost trenutka Sečoveljskih solin in ga z uporabo domišljije razširiti med ljudi, to so naša hotenja in želje.Verjamemo, da bomo skupaj uspeli nadaljevati to zgodbo solinarstva na Slovenskem, zgodbo solinarske umetnosti.«

 

Zoran Janko

glavni izvršni direktor družbe Mobitel